Odšla sem na smučarski dopust, doma pa pozabila vse spodnje majice
Ko se odpravim na smučanje vedno, vzamem s seboj spodnje majice, in sicer za vsak dan eno. Ob tisti masi oblačil, ki jih imam, in ob športni dejavnosti se hitro zgodi, da so vse premočene. Ni mi pa prijetno, da potem to majico posušim in jo druga dan oblečem.
Bila je celo nedelja in nobena trgovina ni bila odprta. Tako sem morala počakati do ponedeljka in se znajti z oblačili, ki jih ima. Smučanje prvi dan ni bilo najbolj prijetno, saj sem zelo navezana na svoje spodnje majice in mi resnično manjkajo.
Naslednji dan so bile trgovine odprte in takoj sem odšla v nakup. Kupila sem nove spodnje majice, ki so bile celo zelo simpatične. Običajno kar zaupam samo eni modni znamki, ko kupujem perilo. Edino, kar sem še potrebovala, je, da najdem način, kako oprati te majice. Ura je bila deset zjutraj in lov za pralnim strojem je bil v polnem pogonu. Po dobrih petnajstih minutah sem prejela informacijo, kje lahko najdem pralnico, ki ima tudi sušilni stroj. Saj ne vem, ali ni to največja sreča, ki jo lahko človek ima. Prispela sem do pralnice, nastavila na program za pranje in vmes skočila na zajtrk, ki mi ga tisti dan še ni uspelo pojesti. Ko sem se vrnila čez uro, so bile spodnje majice oprane in prestavila sem jih v sušilni stroj. Odšla sem še na kavo, da sem se umirila in pripravila na popoldansko smučanje.
Ko sem vse uredila, je bil sicer že čas kosila in še dobro, da sem si privoščil obilen zajtrk. Ko bom odpeljala nekaj smeri, bo ravno prav za popoldansko malico. Upam le, da ne bom kaj prej lačna, ker sem pozabila vzeti s seboj vsaj nekaj hrane za vsak primer. Sicer pa še sem se znašla glede majic se bom tudi glede tega. Na srečo so nove spodnje majice odlične in jaz lahko brezskrbno uživam dopust.