V sončni dolini, kjer se zrak polni z vonjem po mediteranskih zeliščih, so se začele priprave na obiranje oljk. Oljarna Lisjak je bila znana po svojem vrhunskem ekstra deviškem oljčnem olju, ki že desetletja krasi mize po vsem svetu. Družina Lisjak je ponosna na svojo tradicijo kakovosti in trdega dela.
Znano je, da oljarna Lisjak ohranja kvaliteto svojega oljčnega olja izključno samo z ročnim obiranjem oljk. Množične trgatve z mehanizacijo preprosto ne omogočajo. Zato pa letos iščejo pomoč. Obiranje oljk je težko delo, že zgodaj zjutraj, ko sončni žarki šele začnejo božati dolino, se obiralci zberejo v oljčniku. Vsak posameznik ima svoje naloge. Nekateri so previdno in nežno pobirali plodove oljk, drugi so jih dajali v velike pletene košare, spet tretji so čistili drevesa. Čas navadno hitro mine in vedno znova se pokaže potreba po še več parov pridnih rok. Z vsakim dnem je pobiranje težje in zahtevnejše, zato je oljarna Lisjak začela oglaševati, da išče sezonske delavce, ki bi pomagali pri tej za jih pomembni nalogi.
Proti plačilu seveda. Vse je pripravljeno, oglasi o potrebi po sezonskih delavcih, so se začeli pojavljati v lokalnih časopisih in radio ter celo po spletu, ki so vabili prebivalce bližnjih vasi, celo študente, če želijo zaslužiti nekaj denarja ter obenem izkusiti življenje v oljčniku. Naslov oglasa je bil: Pridite, pomagajte pri obiranju oljk na starodaven način in nagrajeni boste z najboljšim oljčnim oljem, ki ga oljarna Lisjak pridela. Začuda so ljudje kar začeli prihajati. V hladu dreves je bilo prijetno, prijetno so klepetali ob premorih, kar s skodelico kave v rokah. Ko so se nabrale še zadnje pletene košare, so vsi sedli pod drevesi, si delili različne zgodbe in z zanimanjem gledali velike košare polne nabranih oliv, kako odhajajo v torkljo.
Za družino Lisjak in njihove zaposlene delavce je bilo obiranje oljk vedno več kot le sezonsko delo, bila je družinska tradicija, ki je povezovala ljudi in jih spominjala na pomembnost ohranjanja kvalitete in pristnosti na vsakem koraku.