Tudi, če ni poletje, so senčila dobrodošla
Prijeten konec tedna senčila, ki me varujejo red direktnim soncem, da lahko normalno gledam in razgled na prijetno modro morje, ki me kar vabi, da bi skočila vanj. Pijem kavico v prijetni kavarni, ki stoji tik ob morju. In če bi bilo vsaj deset stopinj več, ne bi verjetno že delala zamahe v morju in se ne bi prav nič obremenjevala s tem, kako mi sonce sije v oči. Res bi bilo prijetno sedaj plavati v morju. Morda celo bolje kakor pa plezanje.
Če bi bila vsaj malce bolj naspana, se ne bi obremenjevala s tem ali me senčila varujejo bleščanja ali ne. Ali pa če vsaj ne bi doma pozabila sončnih očal. Čakam namreč, da me kava zbudi, ker je ura komaj sedem zjutraj, jaz pa potrpežljivo čakam na ekipo, s katero smo dogovorjeni, da gremo v bližino Trsta na plezalni izlet. Jaz sem točna, kot po navadi oni pa zamujajo, kot po navadi. Nekaj časa sem razmišljala, da bi to delala tudi jaz, potem sem se pa odločila, da raje počakam v miru ob svoji jutranji kavici. Počasi se lahko zbudim v prijetnem miru, pa le so tam senčila, ali pa ne. Pomembno je, da imam svoj trenutek.
Sem in tja se zgodi, da jim celo uspe priti ob dogovorjeni uri. Sedaj sem že tako navajena na to, da zamujajo, da me to skoraj vedno zmoti. Ampak danes me to ne skrbi, ker so me že obvestili, da bodo pol ure zamudili. To pomeni, da bodo še kakšnih deset minut več zamudil. Jaz imam svoja senčila in odlično kavico, razgled je pa tudi fenomenalne. Morda me malce skrbi, da bom zaspala na prijetno vrtni garnituri, ampak mislim, da bi se hitro zbudila zaradi mraza. Vseeno sonce ni tako močno in senčila, naredijo še bolj hladno okolje, tako, da bi bil takšen spanec zelo hitro končan.
