Niz pomladanskih neurij, ki so zajela naše področje je bil tako silovit, da se je moja vrtna hiška sesula kot hiška iz kart. Pa je prej kar dve desetletji kljubovala vsem vremenskim nevšečnostim. Je pa res, da so letošnja neurja neprimerno močnejša, z močnimi sunki vetra in hudimi nalivi.
Tudi udari strele so pogostejši kot prejšnja leta. Malo razmišljam kje najti novi prostor, da bo vrtna hiška bolj na varnem, vsaj malo zaščitena pred močnim vetrom, ki je bil glavni povzročitelj rušenja stare. Tudi vetrovi so spremenili smer, ne pihajo več kot včasih. Odločil sem se, da bo nova vrtna hiška stala čisto ob koncu hiše, da jo bo njen zadnji del varoval pred severnimi vetrovi, bližnji gozd pa pred južnimi. Vetrovi z vzhoda pa niso nikoli tako močni, da bi jo lahko podrli. Načrt je pripravljen, v naslednjem tednu bom pripeljal še potreben material, pa prijatelja Branka bom poklical, da mi da eno roko, da mi pomaga pri delu. Lani sem jaz njemu priskočil na pomoč pri postavitvi njegove vrtne ute, zdaj pa mi bo Branko vrnil uslugo in bo prišel pomagat meni. Predvidevam, da bova za delo potrebovala dva dni, če bo šlo vse kot namazano. Branko pride je prišel že večer prej, da bi lahko zjutraj hitro pričela z deli.
Najprej je bila potrebna betonska plošča, da bo imela vrtna hiška trdne temelje. Betonsko ploščo sem med tednom že sam pripravil, tako sva najprej postavila ogrodje, ki ga je bilo potrebno dobro pritrditi na betonsko podlago. Potem sva postavila še ogrodje za vmesne stene, da sva ločila prostor za shranjevanje orodja od prostora za druženje, kjer bo tudi betonski kamin. Pozno zvečer, že pod sojem reflektorja sva končala. Naslednji dan je sledilo še montiranje oken in vrat ter tende pred hiško. Nedeljsko kosilo sva že jedla v na novo postalvjeni hiški.