Nekaj dni nazaj, me je kontaktirala restavracija, z namenom, da bi o njih napisala članek. Da bi dobila informacije o njih, sem jih prosila za sestanek. Nekaj člankov na to temo sem že napisala, a ker je bila restavracija nova, so želeli, da se jih v naslednji številki revije izpostavi. Naslednji dan me je lastnik povabil na kavo, kjer sva se dobro uro pogovarjala. Opravila sva intervju, med katerim mi je zaupaj kako je restavracija sploh nastala.
Pred leti sta se s prijateljem pogovarjala kako bi rada odprla restvracijo v kateri bodo stregli le lokalno in sezonsko hrano. Kot vzor jima je bila restavracija v tujini, ki je zaradi podobnega koncepta postala zelo uspešna. Da bi dobila boljšo idejo, sta se tja tudi odpravila in pogovarjala s kuharjem in lastnikom. Ker je bil ta koncept čisto tuj na našem trgu, sta vedela, da se podajata v nekaj popolnoma neznanega, a ju to ni ustavilo.
Prav nasprotno, to jima je predstavljalo velik izziv in komaj sta čakala, da se lotita projekta. Da bi restavracija nudila le pristno hrano, sta se povezala z lokalnimi kmeti in ribiči. Vsi so podpirali njihovo idejo in se z veseljem sprejeli sodelovanje. Od ideje pa dokler je restavracija odprla je minilo nekaj let, a ves trud se je splačal. Na jedilniku so bile najbolj sveže lokalne dobrote, in sicer:
- Brancin s sezonsko zelenjavo
- Sveža solata z lokalnim oljčnim oljem
- Krostata s figami
Z zanimanjem sem poslušala kar mi je zaupal in v glavi že spisala članek. Ker sem videla koliko truda in volje je bilo vloženega, sem želela, da ljudje dobijo čimboljšo sliko. Zahvalila sem se za kavo in mu zaželela vso srečo za nov podvig. Odpravila sem se proti domu, da bi čimprej spisala članek, saj si ta restavracija zasluži najboljšo reklamo.